Obnovljiva energija je energija, pridobljena iz naravnih virov, ki se obnavljajo hitreje, kot se porabljajo. Sončna svetloba in veter sta na primer takšna vira, ki se nenehno obnavljata. Obnovljivih virov energije je v izobilju in so povsod okoli nas.
Fosilna goriva – premog, nafta in plin – pa so neobnovljivi viri, ki nastajajo na stotine milijonov let. Fosilna goriva pri sežiganju za proizvodnjo energije povzročajo škodljive emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid.
Proizvodnja obnovljive energije ustvarja veliko manj emisij kot kurjenje fosilnih goriv. Prehod s fosilnih goriv, ki trenutno predstavljajo levji delež emisij, na obnovljivo energijo je ključnega pomena za reševanje podnebne krize.
Obnovljivi viri energije so zdaj v večini držav cenejši in ustvarjajo trikrat več delovnih mest kot fosilna goriva.
Tukaj je nekaj pogostih virov obnovljive energije:
SONČNA ENERGIJA
Sončna energija je najbogatejši od vseh energetskih virov in jo je mogoče izkoristiti celo v oblačnem vremenu. Hitrost, s katero Zemlja prestreže sončno energijo, je približno 10.000-krat večja od hitrosti, s katero človeštvo porablja energijo.
Sončne tehnologije lahko zagotavljajo ogrevanje, hlajenje, naravno razsvetljavo, elektriko in goriva za številne aplikacije. Sončne tehnologije pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo bodisi s pomočjo fotovoltaičnih panelov bodisi s pomočjo ogledal, ki koncentrirajo sončno sevanje.
Čeprav niso vse države enako opremljene s sončno energijo, lahko vsaka država pomembno prispeva k energetski mešanici z neposredno sončno energijo.
Stroški izdelave sončnih panelov so se v zadnjem desetletju močno znižali, zaradi česar niso le cenovno dostopni, ampak pogosto tudi najcenejša oblika električne energije. Sončni paneli imajo življenjsko dobo približno 30 let in so na voljo v različnih barvah, odvisno od vrste materiala, uporabljenega pri izdelavi.
VETRNA ENERGIJA
Vetrna energija izkorišča kinetično energijo premikajočega se zraka z uporabo velikih vetrnih turbin, ki se nahajajo na kopnem (na kopnem) ali v morju ali sladki vodi (na morju). Vetrna energija se uporablja že tisočletja, vendar so se tehnologije vetrne energije na kopnem in na morju v zadnjih nekaj letih razvile, da bi povečale proizvedeno električno energijo – z višjimi turbinami in večjim premerom rotorjev.
Čeprav se povprečne hitrosti vetra precej razlikujejo glede na lokacijo, svetovni tehnični potencial za vetrno energijo presega svetovno proizvodnjo električne energije in v večini regij sveta obstaja veliko potenciala za omogočanje znatne uporabe vetrne energije.
Številni deli sveta imajo močne hitrosti vetra, vendar so najboljše lokacije za proizvodnjo vetrne energije včasih oddaljene. Vetrna energija na morju ponuja ogromen potencial.
GEOTERMALNA ENERGIJA
Geotermalna energija izkorišča dostopno toplotno energijo iz Zemljine notranjosti. Toplota se pridobiva iz geotermalnih rezervoarjev z uporabo vrtin ali na druge načine.
Rezervoarji, ki so naravno dovolj vroči in prepustni, se imenujejo hidrotermalni rezervoarji, medtem ko se rezervoarji, ki so dovolj vroči, vendar so izboljšani s hidravlično stimulacijo, imenujejo izboljšani geotermalni sistemi.
Ko so enkrat na površju, se lahko za proizvodnjo električne energije uporabijo tekočine različnih temperatur. Tehnologija za proizvodnjo električne energije iz hidrotermalnih rezervoarjev je zrela in zanesljiva ter deluje že več kot 100 let.
HIDROPENERGA
Hidroenergija izkorišča energijo vode, ki se premika z višjih na nižje nadmorske višine. Proizvaja se lahko iz rezervoarjev in rek. Rezervoarji hidroelektrarn se zanašajo na shranjeno vodo v rezervoarju, medtem ko pretočne hidroelektrarne izkoriščajo energijo iz razpoložljivega pretoka reke.
Hidroelektrarne imajo pogosto več namenov – zagotavljajo pitno vodo, vodo za namakanje, nadzor poplav in suše, navigacijske storitve ter oskrbo z energijo.
Hidroenergija je trenutno največji vir obnovljive energije v elektroenergetskem sektorju. Zanaša se na splošno stabilne vzorce padavin, nanjo pa lahko negativno vplivajo suše, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ali spremembe ekosistemov, ki vplivajo na vzorce padavin.
Infrastruktura, potrebna za ustvarjanje hidroelektrarn, lahko negativno vpliva tudi na ekosisteme. Zaradi tega mnogi menijo, da so male hidroelektrarne okolju prijaznejša možnost in še posebej primerne za skupnosti na oddaljenih lokacijah.
ENERGIJA OCEANOV
Energija oceanov izhaja iz tehnologij, ki uporabljajo kinetično in toplotno energijo morske vode – na primer valov ali tokov – za proizvodnjo električne energije ali toplote.
Sistemi za energijo oceanov so še vedno v zgodnji fazi razvoja, saj se preučuje več prototipnih naprav za valovanje in plimovanje. Teoretični potencial energije oceanov zlahka presega trenutne človeške energetske potrebe.
BIOENERGIJA
Bioenergija se proizvaja iz različnih organskih materialov, imenovanih biomasa, kot so les, oglje, gnoj in druga gnojila za proizvodnjo toplote in električne energije ter kmetijski pridelki za tekoča biogoriva. Večina biomase se uporablja na podeželju za kuhanje, razsvetljavo in ogrevanje prostorov, običajno pri revnejšem prebivalstvu v državah v razvoju.
Sodobni sistemi biomase vključujejo namenske poljščine ali drevesa, ostanke iz kmetijstva in gozdarstva ter različne tokove organskih odpadkov.
Energija, ustvarjena s sežiganjem biomase, sicer povzroča emisije toplogrednih plinov, vendar v manjših količinah kot sežiganje fosilnih goriv, kot so premog, nafta ali plin. Vendar pa bi se bioenergija morala uporabljati le v omejenih aplikacijah, glede na morebitne negativne vplive na okolje, povezane z obsežnim povečanjem gozdnih in bioenergetskih nasadov ter posledičnim krčenjem gozdov in spremembami rabe zemljišč.
Čas objave: 29. november 2022